Deteljica! 
Lucky me ^^
0 Komentarjev
Počakaj, da zraste novo življenje :)
Prejšnji teden sem malo bluzila po mestu, med drugim sem se odpravila tudi v SiMobilov center, da bi mami kupila slušalke za mobi, ki jih je elegantno izmaknil njen (sicer zelo priden) sin. Slušalk na žalost niso imeli, me je pa že kmalu po vstopu v center ogovorilo nasmejano dekle, češ da mi ob obletnici simobila podarjajo majhno darilce, in mi izročila majhen steklen kozarček. Hm?
V kozarču so bila tri semena, neka majhna okrogla reč in navodila za uporabo:
1) namoči šotno tabletko
2) posadi semena
3) počakaj, da zraste novo življenje.
2) posadi semena
3) počakaj, da zraste novo življenje.
aaaaaawww!
Kot večni romantik in ljubitelj rožic sem seveda to takoj storila in zdaj imam na svoji mariborski pisalni mizi novo življenje. Lani sem že imela en neuspel poskus s “Pocket garden” 
, upam da bo to bolj uspešno… in nimam pojma kakšna rožica je, zato tudi komaj čakam, da zraste. ^^
Kozarček s semeni in zemljico:
Čez vikend je že tok zrastlo 
Včeraj:
Danes:
Čez vikend je že tok zrastlo
Včeraj:
Danes:
Chocolate heaven
Dosežek dneva, in tudi drugi del seminarske trilogije je, da sem v rekordnem času (od nedelje do danes) popravila svojo neuspelo seminarsko. In to celo zelo zadovoljivo popravila… sem prou vesela. Če dodamo še devetko od včeraj in odštejemo smotan glavobol od celodnevnega buljenja v ekran, je bil ta dan precej čudovit 
No ja, čakamo še na zadnji del trilogije, ki ga bo pa morala določit izr. prof. dr. BITCH! Al bom mogoče morala pisat štirilogijo? Pentalogijo? 
Pustmo …
However, danes se mi je še posebej zdela čudovita izjava Nigelle Lawson (tista bejba, k na nlp-ju vsako nedeljo kuha take čudovite reči) iz oddaje Chocolate heaven, ko je vmešavala tekočo čokolado v maso za torto:
“At first you can see it’s all flecked and rippled, but sooner or later, everything gives way to chocolate.
Which, after all, is the natural order of things.”
Which, after all, is the natural order of things.”
Ni čudno, da je deklica malo bolj okrogle postave, jaz bi bila tudi, z veseljem, če bi znala ustvarjat take reči
Kar se pa tiče glasbe je danes my fav’ zadnji album Lily Allen - It’s not me it’s you. Luštni komadiči in tak nežen glasek prav sedejo… razen The Fear, ki se 24/7 vrti na radio1 je pa že mal annoying Za pokušino komad Not Fair.
Za pokušino komad Not Fair.Nighty night…
Aaarggh… :S
All the people on the street, I hate you all
And the people that I meet, I hate you all
And the people that I know, I hate you all
And the people that I don’t, I hate you all
Oh, I hate you all
And the people that I meet, I hate you all
And the people that I know, I hate you all
And the people that I don’t, I hate you all
Oh, I hate you all
Zadnjič mi je profesorca zavrnila seminarsko. Ne… ni mi je zavrnila… najprej je rekla “izvolte” in sm začela predstavljat, vsake pol sekunde pa je kaj pripomnila še ona. “No kaj boste kaj povedali tudi o tematiki?” Ja ok, povem o tematiki. “Ja kaj pa prvine literarnih smeri?” Jaa, not there yet, ma’am! in ko se še neki matram mi sam reče … “Hvala lepa lahko sedete” .. in na mojo prečudovito seminarsko nakraca
Neopravljeno.
Whatever, beeyotch!
I bet you think I’m kidding
But I promise you its true
I hate most everybody
But most of all I hate
Oh, I hate you
(Get Set Go - I hate everyone)
Smo že šli zapit ta čudoviti neuspeh in draga profesorca, pojdi se solit.
Ho ho ho, it’s December!
Ja, kao ful zimsko praznično vzdušje!
Že tko nisem bla dovolj pridna za miklavža in mi je potem prinesu sam en kup sladkarij, da se lepo redim. Teorija zarote, 100%! Mja, omenit je treba tudi belo-roza-iz-flisa-pižamo, ki jo je Miklavž pustil pri starših in-law Owjea.
Miklavžev vikend smo se 3 babe namenile preživeti zuni. Po koktejlčku in vroči čokoladi in doolgem sprehodu po Wajdušni Ane pupedan še kar ni in ni hotlo bit na oder in so tam nabijali sam večno isti inventarni ajdovski glasbeniki. Ena izmed babje trojice je že obupala in šla proti domu, js in Dic pa sva se namenile še mal počekirat u Ave, če slučajno mogoče kaj dogaja in naletele na zelo prijetno presenečenje - Raphael Wressnig’s organ trio. Wow! Tipu je na orglah dogajalo bolj ku meni ko spijem 10 kofet in par malibu-col! Nič ni zaostajal niti Enrico Crivellaro na kitari. Od divjega brenkanja do skakanja po kitari, you name it! Tko smo si namesto po-kuhanem-vinu-smrdečega šotora rajši privoščile malo dobre funk/jazz/blues muzike 
However, snega ni hotlo bit. Sam poscan dež. 3 weeks ’till x-mas in se vedno je blo treba čepet v MB in delat nič.
Ponavadi se decembra dela revizijo za preteklo leto, ne? Letos zaradi obilice nenavadnih dogodkov in pripetljajev o tem rajši ne bom niti razmišljala, kaj šele pripovedovala ^^ In niti ne nameravam delati novoletnih sklepov. Izkazalo se je, da je življenje najbolje živeti iz dneva v dan, tako kot ponuja se samo, la la la.
Sklepi, ki jih delam ponavadi (pridna na faksu, pridna v službi, pridna v fitnesu za lep trebuh) pa bi tako ali tako že morali biti samoumevni!
Rajši sem se spravla proizvajat x-mas spirit. Zame je december tudi izdelovanje voščilnic. Moja predraga mama začne ob navdušenem rezanju papirja in packanju z barvami ponavadi zavijati z očmi, moj entuziazem ji je nerazumljiv
Nekdo drug je rekel “letos ne bomo poslali nobene voščilnice. Ma prov gvišno da ne. Itak nikoli nobene ne dobimo.” Zgleda da se ljudje še vedno preveč ravnajo po drugih in da sm js še vedno nepopustljiv romantik. 
Verjamem v lepe domače napackane z barvo in podpisane z izvirnimi mislimi. (Najbolj pa sovražim tiste v katerih piše “Srečno novo leto! Happy new year! Felice anno nuovo! in nato še v kitajščini in japonščini, spodaj pa pet krac, kao podpisi. Soooo not-personal!)
Letos sicer nisem imela nekih jakih idej kako bi zadevo izpeljala, sploh pa mi je zaradi raznih esejev, seminarskih, izpitov in seveda službe tudi primanjkovalo dragocenega časa. Ta vikend sem se vseeno spravila k delu in celo jutro ustvarjala s štampiljkami, narejenimi iz gobic za pomivanje posode. Ful nisem umetnik sam mi vseeno sede ustvarjat.
Ponavadi se decembra dela revizijo za preteklo leto, ne? Letos zaradi obilice nenavadnih dogodkov in pripetljajev o tem rajši ne bom niti razmišljala, kaj šele pripovedovala ^^ In niti ne nameravam delati novoletnih sklepov. Izkazalo se je, da je življenje najbolje živeti iz dneva v dan, tako kot ponuja se samo, la la la.
Sklepi, ki jih delam ponavadi (pridna na faksu, pridna v službi, pridna v fitnesu za lep trebuh) pa bi tako ali tako že morali biti samoumevni!Rajši sem se spravla proizvajat x-mas spirit. Zame je december tudi izdelovanje voščilnic. Moja predraga mama začne ob navdušenem rezanju papirja in packanju z barvami ponavadi zavijati z očmi, moj entuziazem ji je nerazumljiv
Nekdo drug je rekel “letos ne bomo poslali nobene voščilnice. Ma prov gvišno da ne. Itak nikoli nobene ne dobimo.” Zgleda da se ljudje še vedno preveč ravnajo po drugih in da sm js še vedno nepopustljiv romantik. Verjamem v lepe domače napackane z barvo in podpisane z izvirnimi mislimi. (Najbolj pa sovražim tiste v katerih piše “Srečno novo leto! Happy new year! Felice anno nuovo! in nato še v kitajščini in japonščini, spodaj pa pet krac, kao podpisi. Soooo not-personal!)Letos sicer nisem imela nekih jakih idej kako bi zadevo izpeljala, sploh pa mi je zaradi raznih esejev, seminarskih, izpitov in seveda službe tudi primanjkovalo dragocenega časa. Ta vikend sem se vseeno spravila k delu in celo jutro ustvarjala s štampiljkami, narejenimi iz gobic za pomivanje posode.
Ful nisem umetnik sam mi vseeno sede ustvarjat.
Druga stvar, ki jo v decembru z velikim veseljem počnem je nakupovanje darilc. 
Če imam fajn ideje zna bit šetanje po nakupovalnih centrih nepopisna zabava. (malo manj zabavno je stanje na TRR-ju v januarju ) To da ni treba darila zame ne velja. Nism nek materialist ma meni je lepo dobit darilo. Zanimivo mi je, kako ti lahko oseba skozi darilo pokaže kako te vidi, kaj misli o tebi. Razlika je, če dobiš od fanta edible panties iz Venera shopa ali pa bon iz InterSporta 
. In zanimivo je biti v tistem nestrpnem pričakovanju in v še večjem navdušenju, ko / če ti je nekaj zares všeč. Po trgovinah pa sem letos že zapazila par ful zanimivih stvari V tem primeru naj se še posebej pazijo moški, če imajo kkšno sitno babo, da jim ne bojo mogoče privoščile kej takega:
Emm, ja? Tipi, beware.
Nekdo je reku: Če ne veš kaj pisat Miklavžu pomeni da imaš vse al da nimaš nič in ne veš kje začet?
Mja. Pri meni bi se našlo cel kup stvari ki bi jih potrebovala, vsekakor nimam vsega, sam se mi vseeno zdi da tudi če mi noben od prijaznih stricov prov nič ne prinese, mi ne bo v življenju prov nič manjkalo. ^^
emo
Pride kšn dan k si emo..
K celo noč sanjaš da si sicer ulovu vlak, ampak si pozabu doma prtljago in da k greš nazaj po prtlago ugotoviš da jo je en dal na vlak in je zdej prtljaga u lj ti pa doma. Sploh pa… od kdaj vlak za maribor štarta za vrtcem na ribniku? Krneki. In potem dejansko zaspiš in skori zamudiš avtobus, še sreča da tudi tamalmu zvoni budilka, me je rešla še ene parkrat. Tud če en bebast Eric Prydz komad al whatever!
K celo noč sanjaš da si sicer ulovu vlak, ampak si pozabu doma prtljago in da k greš nazaj po prtlago ugotoviš da jo je en dal na vlak in je zdej prtljaga u lj ti pa doma. Sploh pa… od kdaj vlak za maribor štarta za vrtcem na ribniku? Krneki. In potem dejansko zaspiš in skori zamudiš avtobus, še sreča da tudi tamalmu zvoni budilka, me je rešla še ene parkrat. Tud če en bebast Eric Prydz komad al whatever!
In še potem ko si res na poti se ti zdi da še vedno sanjaš, vse skupi ene same blodnje. Ni panike spat od wajdušne do LJ, avtobus se itak ustavi v LJ. Naporno je spat na vlaku od LJ do MB, ker ta vlak nadaljuje voznjo u Budimpešto! Predstavljaj si, da hočeš v MB in te zbudijo na Hodošu ker hočejo videt tvoj potni list. Wow, man! Too much. Zato je naporno spat na vlaku, zbujaš se vsakih 5 minut in gledaš če na naslednji postaji piše Zagorje al mogoče že Ormož? hm. Prou blodnje, majkemi.
In prideš iz wajdušne, kjer je ob 5h zjutrej 10 stopinj u smotan mrzu deževen Maribor. Itak nism mela marele, zato sm si jo šla kupit u trafiko na postaji. Še dobro da je čez 5 minut nehalo padat ampak you know what they say.. ena marela preveč ni nikoli odveč (pregovor v slogu želodka superce).
In greš lepo tku ku usak pondelk lepo do najbližje trgovine po zalogo.. dež je padu in pihalo je, pišwota, uglavnm! Itak sm bla usa zakomirana in sploh nism registrirala okolice. Ma sm jo hmali, k je name skoču en podivjan pes in začel lajat in renčat. Mislm, wtf?! Kej bo počasi zadosti al ste dobili še kej zame dns? Plis? U trgovini sm se potolažla s čokolado z lešniki. vsaj en plus dneva.
In potem ko sm se ze usa zabedirana spravla na literarno teorijo valda ni slo, ne ..komparacijska, substitucijska, interakcijska teorija metafore.. preveč za emo dan.
Ni druge ku se zavit u koutr in pogledat 3 dele Grey’s anatomy…
Today I’m an emo in jutri bo nov dan.
SREČNA LINIJA! Yeah right …
Ravnokar sem ob surfajnu po internetu imela prižgan Kanal A in omenjeno oddajo. Po 20 minutah sem postala rahlo živčna. Zakaj?
Naloga tokratne srečne linije je bila: Seštejte vsa števila na sliki!
Na sliki pa je bil. sledeči račun:
16 + 23 + ( 77 x 9 + 398 / 2 )
16 + 23 + ( 77 x 9 + 398 / 2 )
Okej dejmo mal razmigat možgane.. Po mojih izračunih je to 931. Sem se zmotla mogoče? Prvi ki je klical in rekel 931, NEEE NAROBEEE, POSKUSITE ŠEE!
okej weirdo.. poglejmo navodila.. seštejte vsa števila na sliki. Aha, trik! Pa seštejmo …
16 + 23 + 77 + 9 + 398 + 2 = 525
Prvi ki reče 525 … NEE, ŽAL ŽAL, NEPRAVILEN ODGOVOR!
Emm.. okej? Mal debelo gledam u tist ekran in si mislim če je mogoče moje znanje iz matematike začelo pešat al kaj, sej itak mobikalkulator računa namest mene… 
hmm…
hm?
mogoče je mislla vse števke, to bi blo pol 57 … Tega ni noben reku tko da…
Ma kakorkoli, se grem js ubadat naprej s svojimi stvarmi in čez neki časa slišim..
Pravilen odgovor je 853!
Okej. ZDej pa mi ni blo nič več jasno…. al slučajno kdo ve kako so pršli do teh številk?
No ja.. glede na njihov sistem, da ko pokličeš, se tvoja številka zabeleži, seveda plačaš in potem moraš počakati, če si seveda izžreban, da te pokličejo nazaj... Glede na to mi je jasno sam to, da so pr srečni liniji srečni sam tisti k tko lepo nategujejo folk 
fake debate in nasmehi …
Sovražim fake debate …
Pridem zadnjič v lekarno in tam zagledam znano faco, ki mi je bila nekoč prijateljica.
-”Živjo”, ona odzdravi -”čau” in se postavim v sosednjo vrsto, ker se mi zdi, da je to pač vse kar si imamo za povedat ….
Njej se najbrž zdi, da to ni preveč po manirah in me vpraša: -”kako si?” (kao da res hočeš izvedet, a) in js ji odgovorim: -”ma fajn” ….. “in ti..?” …-”ma gre” in se (tko fake) posmeje in obrne proč.
Js gledam v tla in cingam nogo, misleč da je to to 
ampak ne.. sledi skupinica klasičnih vprašanj primernih letnemu času in situaciji:
-”ma na kter faks že ti hodiš?” …-”na filozofsko” …-”aaa.. ma fajn” :> (fake smile again) -”mhm mhm”
..spet se intenzivno posvetim nenavadnemu vzorcu na tleh.. -”in..si šla kej na morje?” (ohh.. gimme a break) -”ja neki sm bla ja, na hrvaškem” (lahko bi napletla še zgodbico z zastrupitvijo in 3 oblikami driske da bi blo vzdušje še bolj sproščeno in zanimivo …) -”ma lepo”.
Hvalabogu sm bla potem že na vrsti ker ne vem če bi zmogla še kej časa odgovarjat na vljudnostna vprašanja, katerih odgovori te osebe v resnici sploh ne zanimajo … vzela sem stvari, ki sem jih potrebovala in potem zaslišala še “čaaau” (spet z istim izrazom na obrazu)
Sovražim vljudnostne debate s fake nasmehi 
blog ne dela :S
zakaj blog ne dela?? 15x pritisnem gumb “objavi” in kar noče. It has its own free will!!
da vidimo če tokrat uspe (in bom lahko objavila zapise za 2 meseca nazaj 
)
study time..
Ne vem kej nej napišem.
To učenje mi že mal preseda…”mal” (pa se izpiti niso niti še dobro začeli 
)
Anyway … sam na koncu dneva ko si že mal zmatran od buljenja v knjige je feeling vseeno dober. Ker razumem nekaj česar včeraj nisem, ker ugotovim, da se vmes najdejo prav zanimive stvari in ker se čas začuda sploh ne vleče, takrat ko se učim …
Na koncu dneva je feeling še boljši, ko ugotoviš da je tisti prvi dober feeling tam samo zato, ker je tisto kar se učiš zanimivo. In še boljši je feeling, ko vidiš da si si za “življenjsko pot” izbral nekaj kar te dejansko zanima 
Zato mi plis pustite veselje in mi oprostite popravljanje vaših pravopisnih, pravorečnih, skladenjskih, oblikoslovnih, morfoloških in ostalih napak. 
